Razlike po katerih danes razlikujemo med seboj rogove, trobente in pozavne vse do srednjega veka še niso bile povsem jasne. Trobentam podobni inštrumenti so obstajali že v srednjem veku in tudi v starem veku. Prvi evropski izdelovalci glasbil so se v 11. stoletju zgledovali po saracenski bucini. Ta je bila hkrati rogov in trobentin prednik. Trobento so v orkester uvedli v drugi polovici 16. stoletja. Vse do 18. stoletja so bili trobentači povezani v ceh. Ta je strogo varoval skrivnost trobljenja. Leta 1675 je trobenta postala del opernega orkestra. Baročna glasba je trobento dvignila na visok nivo. Blühemelov izum 2 ventilov, pozneje pa 3 ventilov je trobenti razširil tehnične zmogljivosti.

Trobenta je sopranski inštrument, oktavo višji od roga ter oktavo višji od pozavne. Cev je zavita v en sam podolžen zavoj. Je medeninasta ali iz novega srebra ter pretežno valjaste oziroma cilindrične oblike. Le v zaključnem delu pred odmevnikom se cev konično razširi. Ima kotlast ustnik, odmevnik je razmeroma majhen in ozek. Cev današnje trobentev B (brez ventilnega sestava) je dolga 145cm, medtem ko je trobenta uglašena v C 130cm.

V današnjem času se trobenta pojavlja kot solistični inštrument, najdemo jo v komornih zasedbah ter vseh orkestrih. Prisotna je tudi v vseh zvrsteh glasbe, od opere, simfonične glasbe, jazza, funka, narodnozabavne glasbe itd.

Različici trobente sta KORNET in KRILNI ROG. Po konstituciji in tonu sta najbolj podobna trobenti. Med trobili zavzema posebno mesto zmerno menzurirani kornet in precej široko menzurirani krilni rog.

Kornet so v 1. polovici 19. stoletja po iznajdbi ventilov izoblikovali Francozi. Francoski skladatelji (Berlioz in drugi) so ta inštrument rabili predvsem, da bi glasovno navezali zvene trobent in rogov. Kornet in krilni rog sta se razvila in poštnega roga. Poznamo več vrst kornetov. Med vsemi izstopa sopranski inštrument v B, ki je zlasti v romanskih deželah vodilni inštrument pihalnih godb. Po obsegu je enak trobenti, po tehniki pa je lahkotnejši in gibčnejši.

Krilni rog se le malo razlikuje od korneta. Najbolj pogost je sopranski krilni rog, ki po obsegu in tehniki poplnoma ustreza sopranskemu kornetu. Vsi korneti in krilni rogovi ter trobente imajo po 3 ventile, enake funkcije kot pri ostalih trobilih.

Primerna starost za vpis na trobento je 7 let, stalni sprednji zobje ter ustrezne fizične predispozicije.