Rog sodi med najstarejše inštrumente. Razvoj sega celo v kameno dobo, ko je pračlovek uporabljal predmete, ki jih je našel v naravi: školjke, živalske rogove, okle ipd. Že 2000 let pred našim štetjem so Egipčani, Indijci, Hebrejci, Kitajci, Grki, Rimljani in stari Germani izdelovali rogove iz tanke pločevine. Neposredni prednik današnjega roga je kovinski »bucino«. Ko so začeli razvijati ta inštrument pa so razlike med trobentami, rogovi in pozavnami postajale vse bolj vidne in slišne.

Rog so v 17. stoletju sprejeli med orkesterske inštrumente. Rog je vpeljal v orkester dirigent kraljeve glasbene akademije v Parizu, operni skladatelj Jean Baptiste Lully.

Sredi 18. stoletja se je konstrukcija roga zelo spreminjala. Cev je postajala konična, odmevnik večji in ustnik lijakast. Zvok je postal mehkejši in nežnejši. Takšen rog, imenovan “inventionshorn”, je izumil A. J. Hampel, ki je uvedel tudi tehniko dušenja tona z desno roko, kar je omogočilo dosego tona med prepihovalnimi toni in diatoničnim izvajanjem glasbe. Klasična orkestraIna literatura je rog uporabljala bolj za izpopolnjevanje harmonij v srednjem registru. Večjo melodično vlogo pa je že opaziti v Beethovnovih simfonijah. Z izumitvijo ventilov (H. Stolzel, 1815) je bila odpravljena težava izenačitve zvoka med dušenimi in odprtimi toni. Izum je izpopolnil F. Sattler leta 1819. Tako je rog postal tehnično gibkejši in intonančno zanesljivejši. Rogove z ventili so začeli uvajati v orkestre v dobi romantike. Po tem obdobju je rog začel dobivati vse pomembnejšo vlogo v orkestrih, vse pogosteje pa se uveljavlja kot solistični inštrument. Rog je danes nepogrešljiv inštrument v simfoničnih, pihalnih orkestrih in drugih glasbenih sestavih. Zvok roga je zelo bogat, saj ima med trobili najširši spekter alikvotnih tonov. Zaradi tega spada izvajalsko med najtežje inštrumente. Njegova barva zvoka omogoča bogat spekter karakternosti. Do danes se je tehnično nenehno izpolnjeval. Danes je najpogosteje v rabi dvojni F/B–rog, ki je tehnično spretnejši in omogoča izvajanje zahtevnih, solističnih in orkestralnih partov.