Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.

Prvi klarinet je zasnoval Johann C. Denner okoli leta 1690 s tem, ko je nadgradil predhodnika chalumeau, ki je prvi znan enotrisni inštrument. Ta izdelovalec glasbil iz Nürnberga je s pomočjo svojega sina Jacoba izboljšal chalumeau in nastal je inštrument, ki ga danes poznamo kot klarinet. Z dodatkom dveh tipk je Danner klarinetu povečal razpon tonov za dve oktavi. Izboljšal je tudi ustnik in odmevnik klarineta.

Leta 1843 je bil klarinet dodatno izboljšan, ko je Hyacinthe Klosé vgradil sistem tipk za flavte Boehm na klarinet.

Prvi skladatelj, ki je uporabil klarinet v simfoniji, je bil Mozart.

Današnji kakovostni klarineti so narejeni iz ebenovine, trdega afriškega lesa, še posebej iz grenadila, medtem ko so začetniški izdelani predvsem iz plastike. Nekateri elementi, kot je npr. ustnik, so narejeni iz ebonita. Na glasbilo se igra s pomočjo jezička, ki med igranjem vibrira in tako ustvarja zvok. Na glavnem delu so nameščene razne zaklopke, ki s pokrivanjem luknjic omogočajo igranje različnih tonov. Razpon tonov je odvisen od modela klarineta in je pri navadnem B klarinetu od e do c4.

Sestavni deli klarineta so ustnik, sodček, dva glavna dela in odmevnik.