Flavta

slika_instrumenta

Flavta

Poleg tolkal je flavta verjetno najstarejše znano glasbilo. Izraz flavta prihaja iz italijanščine in pomeni piščal.
Prve in najstarejše flavte so bile narejene iz živalskih kosti, bambusa, gline in že takrat so poznali podolžne ( kljunasta ) in prečne flavte (današnja flavta ).
Kot pihalni instrument ima flavta pomembno vlogo v orkestrih. Prečna flavta se je v orkestru prvič uveljavila leta 1681 in v naslednjih petdesetih letih postala nepogrešljiv del orkestra. Ker je bilo flavto vedno težko dobro igrati, so številni izdelovalci njeno delovanje skušali izboljšati. Eden najpomembnejših izdelovalcev je bil Theobald Böhm ( 1794-1881 ), flavtist iz Münchna, ki je v tridesetih letih 19. stoletja razvil flavto na katero še danes igramo. S tem je odpravil pomanjkljivosti starejših flavt. Flavta ima C uglasitev, v njeno družino pa spadajo tudi verjetno najbolj poznana pikolo flavta ( znana kot naj prodornejši instrument v orkestru ), ki zveni oktavo višje od flavte. Altovska flavta je G instrument in zveni kvarto nižje , poznamo pa tudi basovsko flavto uglašeno oktavo nižje od običajne prečne flavte.
S pomočjo inovacij na področju tehnike ( krajše flavte, zavite glave ) je omogočeno vedno mlajšim in predvsem manjšim otrokom, da se lahko z učenjem flavte seznanijo že veliko prej, kot je to bilo mogoče pred nekaj leti.
Skozi osnovno glasbeno šolanje si učenci pridobijo dovolj glasbenega in tehničnega znanja, da lahko sodelujejo v različnih komornih skupinah in orkestrih, kar pa je zanje tudi velik izziv.
Z učenci sodelujemo na številnih nastopih v okviru naše šole, z glasbenim programom pa sodelujemo tudi na različnih razstavah in prireditvah.

Predstavitev inštrumenta

Profesorji

Flajšaker Špela

Eržen Alenka